V  Gesamtkunstwerk Metelkova se osredotočamo na umetniške posege v javni prostor znotraj Metelkove in njeni bližnji okolici. Več kot 150 javnih likovnih intervencij predvsem lokalnih umetnic_kov tvori Celostno umetnino Metelkova, ki nastaja od leta 2004. Vizualna podoba Metelkova mesta se razvija po načelu »work-in-progress«. Namenoma nikoli dokončna zunanja podoba Metelkova mesta nudi rednim uporabnicam_kom in  obiskovalkam_cem,  v Sloveniji še nikoli videno javno umetnost, ki ni tržno naravnana ali urbano načrtovana ampak nastaja iz ustvarjalnih pobud umetniške in rokodelske skupnosti Metelkove.

»Metelkovski slog« zaznamuje likovna reciklaža, ki goji zavest, da umetniški posegi v prostor niso omejeni le na polje likovnega, ampak upoštevajo širše družbeno okolje. Na pročeljih stavb in trgih je prisotna javna umetnost, kar deloma Metelkovo mesto ohranja pred uničujočimi silami kapitala in umirja procese gentrifikacije. Posebnost Celotne umetnine Metelkova je tudi njena funkcionalna uporaba saj se pogosto posamične umetniške intervencije združujejo z mizami, klopmi, ozelenitvami, senčniki in tvorijo “otoke”, ki pritegnejo obiskovalce, da se na lokaciji zadržujejo in počutijo prijetno. Metelkova kot javni prostor z integracijo umetniških del ni zgolj »paša za oči« ampak hkrati sugerira zgodbo o »odprtosti«, »dostopnosti«, »participaciji«, »vključevanju« in »udeležbi skupnosti«.

 

2021 | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 | 2005 | 2004

 

Avtor: Anna Ehrlemark
Naslov dela: Divlje stvari
Leto izdelave: 2020
Oblika: mural
Tehnika: akril
Avtorici fotografij: Nina Pernat & Nataša Serec
Povezava do avtorjeve spletne strani: ehrlemarken.se

O projektu: “Divje stvari” je izstopajoča likovna intervencija med plakati in drugimi vizualnimi podobami, ki se nahajajo ob Masarykovi cesti v Ljubljani. V javni prostor je vstopil preroško, a hkrati neobremenjeno. Pod ozelenelimi drevesi deluje zabavno in neprisiljeno. Kljub črnogledim prognozam želi avtorica v delu, zaobjeti optimistično vero in voljo v prihodnost saj nas, ob pogledu na vseh 9 prizorov, preplavijo igrive in vesele misli. Avtoričina zgodba govori o optimistični post-apokaliptični prihodnosti otrok današnjega časa. Čeprav v sodelovanju s Festivalom Tinta obzidje Metelkove, ob Masarykovi cesti, od leta 2018, namenjamo stripovskim avtoricam in avtorjem tokrat podlaga za mural ne izhaja iz umetničinega stripovskega albuma ampak je podlaga za natis originalnih grafik, ki bodo izšle v obliki umetniškega albuma pred koncem leta v Göteborgu na Švedskem.

Avtor: Marco Galli
Naslov dela: Darilo od zunaj
Leto izdelave: 2020
Oblika: mural
Tehnika: akril
Velikost: 3×2 m
Lokacija: pročelje stavbe Hlevi
Avtorici_ja fotografij: László Juhász & Nataša Serec

Mladi toskanski ulični umetnik Marco Galli je na stavbi Hlevi v AKC Metelkova mesto ustvaril veliko okno v svet različnih kultur, svet, v katerem ljudje raznolikost spoznavajo skozi dialog, z radovednostjo in spoštovanjem. Obnovil je steno z obstoječimi grafiti, dodal nove in poslikal lesen baročni okvir, nekoč last ljubljanske stolnice. Njegovo delo ima humanitarno sporočilo, saj zajema tematiko begunk_cev, prosilk_cev za azil ter migrantk_ov, ki so na Metelkovi našle_i prostor za druženje. Delo je simbol multikulturnosti kot sožitja in bogastva različnosti. Avtor je želel opozoriti javnost na populacijo begunk_cev, prosilk_cev za azil in migrantk_ov, povečati strpnost in jim s tem simbolično olajšati vključitev v družbo.

Avtor: Uroš Weinberger
Naslov dela: Geronimo
Leto izdelave: 2020
Oblika: mural
Tehnika: akril
Velikost: 2 x 1 m
Lokacija: južna stran stavbe Garaže
Avtorici_ja fotografij: László Juhász & Nataša Serec
Povezava do avtorjeve spletne strani: urosweinberger.com

Prvotni načrt Uroša Weinbergerja je predvideval nadaljevanje oz. navezavo na projekt Wein16 iz leta 2019, v katerem je s portretom moškega, ki zaseda polovico stene na južni strani stavbe Garaže, izpostavil fenomen spletne identitete. Namesto načrtovanega nadaljevanja projekta pa je avtor na drugo polovico stene naslikal portret legendarnega apaškega poglavarja, bojevnika in šamana Geronima. Na spremembo načrta sta zagotovo vplivali tesnoba in strah, ki ju je zasejal prvi val epidemije virusa covid-19. Geronimov uporniški duh, modrost in pogum naj bi mimoidočim gledalkam_cem vlivala vedrino in moč za vztrajanje v negotovih koronskih časih. Weinbergerjev na prvi pogled tematsko nepovezan diptih v javnem prostoru tako sestavlja na eni strani portret neznanega moškega, ustvarjen v okviru projekta Wein16, ki spominja na hollywoodski filmski svet sedemdesetih in hkrati reprezentira avtorjevo spletno samopodobo, na drugi strani pa portret vsem dobro znanega moškega, ki ga je hollywoodski svet predstavil kot ameriško legendo.

Avtor: Carlo Galli
Naslov dela: Titus Lartius
Leto izdelave: 2020
Oblika: urbana tapiserija
Tehnika: gradbiščna mreža
Velikost: 6×6 m
Avtorici_ja fotografij: László Juhász & Nataša Serec
Povezava do avtorjeve spletne strani: carlogalli.it

Milanski kipar, ulični umetnik in likovni pedagog Carlo Galli svoje stvaritve najraje umešča v urbana okolja, v neposreden stik s socialnim tkivom. Prav slednje je razlog za izbiro AKC Metelkova mesto za lokacijo svoje umetniške rezidence. Galli je v delu zaobjel refleksijo svojega doživljanja ljubljanske karantene in dogajanje umestil v lokalni družbenopolitični kontekst. Plaz občutkov in informacij, zbranih v času trajanja pandemije, je podrobneje preučil in nazadnje osmislil v obliki umetniškega sporočila. Za urbano intervencijo je ustvaril urbano tapiserijo (6×6 m) s portretom Titusa Lartiusa (501 pr.n.š.), starorimskega konzula z nič kaj častitljivim naslovom prvega diktatorja v zgodovini. Njegov portret je kritični odgovor na aktualne diktatorske poteze vladajočih, ki so pojav pandemije izkoristile_i za omejevanje svobode posameznic_kov. Zanimivo je, da je bilo že dobrih 500 let pred našim štetjem diktatorstvo omejeno zgolj na obdobje šestih mesecev, kljub temu da je imel diktator pri izvrševanju svojih nalog vrhovno oblast in ljudje niso imeli pravice ugovarjati njegovim odločitvam. Delo zato na tem mestu odpira vprašanje: »Kako dolgo se bodo obdržali novodobni režimi?« Z izborom umetniškega materiala – oranžne gradbene mreže – pa se na unikaten način sprašuje: »Kako dolgo bo ljudem še omejena pravica do svobodnega gibanja?«

X