Trio Kimmig-Studer-Zimmerlin in John Butcher na FriFormi   

KUD Mreža slavnostno pričenja z novo sezono koncertnega cikla FriForma 2017 z nastopom tria Kimmig-Studer-Zimmerlin in Johnom Butcherjem, 8. februarja, v Klubu Gromka.

Violinist Harald Kimmig, čelist Alfred Zimmerlin in kontrabasist Daniel Studer, strunski trio z nemško govorečega dela Švice, so se odločili, da tesno udejstvovanje v improvizaciji obogatijo z novim izzivom. Tako so medse povabili Johna Butcherja, angleškega glasbenika na tenor in sopran saksofonu, s katerim so prvič sodelovali in njihovo muziciranje je doseglo novo razsežnost, v kateri takoj zaznamo duhovno povezavo.

Tričlanska godba Kimmig-Studer-Zimmerlin je skupaj z Johnom Butcherjem opustila klasično zvočno sliko. Strune so namreč upognjene, vlečene, opraskane, celotno glasbilo pa se od vratu do dodatkov uporablja kot resonančno telo. John Butcher, mojster krožnega dihanja, izvablja tone na način, da poslušalci sami raziskujejo, kateri instrument pritiče določenemu zvoku. Obvezen posluh!

Sreda, 8. 2. 2017, ob 21.00 – Klub Gromka, Ljubljana

Skupinska razstava Človek na meji v Galeriji Alkatraz   

“Vprašanje meje se zdi kot večno iskanje identitete in primerjave/zamejitve z drugim. Dovolj je že, če pogledamo umetnost preteklih stoletij, v kateri je človek postavljen na to stran, torej viden, določljiv, končen, umrljiv. Pa vseeno nestanoviten tudi v najbolj površni in shematični predstavi. V renesansi zre za zaveso mistike in skuša dojeti bistvo Boga, v romantiki pa v daljavo, v megleno obzorje nad Zemljino oblo, za katerim naj bi obstajala nepredstavljivo velika in silna Narava. Moderna doba je prinesla dojemanje časa, v katerem je vse hkrati prisotno in odsotno; prihodnost, preteklost in sedanjost se med sabo prepletajo po fizikalnih zakonih in ne po mitsko-mističnih načelih.

Izbrani umetniki iz Slovenije in Avstrije delujejo na različnih področjih in ustvarjajo v različnih tehnikah. V njihovem delu je izrazito prestopanje meje, tudi hoja po robu, če želite. Ne toliko v formalnem smislu, to je v današnjem času skoraj nemogoče, vendar v vsebinskem. Gre za ponovno preverjanje že znanega in stopanje še korak dlje. Gre za širitev osebne zgodbe, skozi katero se razširi kultura, ki je skupna neki civilizaciji. Ne nazadnje gre tudi za vprašanje, koliko je človek lahko človek, preden se razčloveči. V telesu in duhu.

Razstava »Človek na meji« je mišljena kot odprta razmišljujoča platforma o mejah, ki si jih danes postavljamo v simbolnem in fizičnem smislu ter tako odraža širše sodobne umetniške in družbene fenomene. Dela odpirajo probleme vsakdanjosti, umetniškega raziskovanja in sistema v katerega smo vpeti, produkcijske pogoje, ter širšo družbeno realnost, katere umetniki ponazarjajo z različnimi mediji in vsebinami.

Vljudno vabljeni na otvoritev skupinske razstave Človek na meji, ki je nastala v sodelovanju Galerije Alkatraz in galerije flat1, v torek, 24. januarja ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstavo bo odprla direktorica Avstrijskega kulturnega foruma mag. Marie-Thérèse Hermges.” – galerijalkatraz.org

Sodelujoči umetniki: Gino Alberti, Kati Bruder, Beli sladoled, Ana Čigon, Karin Maria Pfeifer, Tomaž Furlan, Nika Oblak & Primož Novak in Sula Zimmerberger. Kustosa: Jadranka Plut in Vasja Nagy.

Razstava je rezultat sodelovanja Galerije Alkatraz in galerije flat1.
Zahvaljujemo se za podporo Avstrijskemu kulturnemu forumu Ljubljana.

Ogled razstave: 24. 1. 2017 – 3. 2. 2017

Letošnjo sezono Metabonmaja v Klubu Gromka bo zaključil Andrea Centazzo   

Andrea Centazzo, eden najvplivnejših tolkalistov v zadnjih 30-tih letih, je nastopil na najbolj prestižnih festivalih in koncertnih ciklih po Evropi in ZDA kot solist, skladatelj ter sodeloval s številnimi drugimi umetniki. V zgodnjih 80-tih in kasneje je igral v duetih, triih in ansamblih z mnogimi izvrstnimi tolkalci, kot so Andrew Cyrille, Barry Altschul, Tony Oxley, Paul Lytton, Paul Lovens, Pierre Favre in mnogimi drugimi.

Rodil se je in odraščal v Italiji, v Los Angelesu pa je živel od leta 1992 kot ameriški državljan. Centazzo je več kot desetletje predan predvsem skladanju, dirigiranju in kreiranju videov, leta 2000 pa se je vrnil k svoji prvi ljubezni, solističnemu koncertiranju za tolkala. Centazzo svoj solistični program t.i. No Boundaries odigra v setu z več kot 200 instrumenti, v katerem tolkala premeša s činelami, gongi, elektroniko, računalniškimi sekvencami in digitalnim sempli. S tem nudi poslušalcu emocijo nove sonične avanture v jazzu, svetovni in sodobni avant-gardni glasbi. Njegove melodične kompozicije s kontinuirano ponavljajočimi glasbenimi frazami in obvladovanje improviziranja s tolkali ustvarja glasbo nad vsemi pričakovanji.

Letošnjo sezono koncertnega cikla Metabonma, ki ga kurirata Jože Bogolin in Simon Klavžar, zaključujemo s solističnim nastopom Andree Centazza.

Četrtek, 8. 12. 2016, ob 21.00 – Klub Gromka, Ljubljana

FriForma s Tristanom Honsingerjem in Joelom Gripom na Vodnikovi domačiji Šiška   

“Obstaja neznana glasba. Skrivna, za odkrivanje. Razkrita. Tukaj je preteklo, sedanje in prihajajoče. In tukaj je še nekaj drugega. Izven časovnega. Tukaj sta dve hrbtenici improvizacije. Tukaj je prostrano žlobudranje. Tukaj je neznana glasba, znana našim notranjim ušesom. Tukaj je vrat instrumenta in čeljusti. Ojačevanje ravnovesja med padanjem in nepadanjem. Tukaj sta Tristan Honsinger in Joel Grip. Sonoričen ples dveh skrajnih trubadurjev.”

Tristan Honsinger je čelist, aktiven v free jazzu in prosti improvizaciji. Najbrž je najbolj prepoznaven po dolgoletnih sodelovanjih s free jazz pianistom Cecil Taylor-jem in kitaristom Derek Bailey-jem. Študij je obiskoval na Peabody Conservatory v Baltimoreu, toda do 70-tih se je transameričan preselil v Amsterdam in formiral Instant Composers Pool, s Hanom Bennink-om na bobnih in Misho Mengelberg-om, radikalnim pianistom. Njegova glasba je začela presegati klasično izobrazbo, saj je vanjo vključevati divjo, prosto improvizacijo, jazz in evropsko ljudsko glasbo. Sorodstvena naveza z Bertolt Brecht teatrom je pustila mejni pečat na njegovih performansih in zvočnih posnetkih, v katerih je eksperimentiral na različne načine. Eden od le-teh vsebuje t.i. nasilne napade na instrument. Razpon emocij, ki ga je najti na skladbi Tristana Honsingerja, je presenetljiva v tem, da je zelo dostopna t.i. avant-gardni glasbi. V 80-tih je snemal za prestižno glasbeno založbo FMP in v 90-tih za številne snemalne studie, tudi Winter & Winter, I.C.P., in legendarnega jazz arhivista Hat Huta iz Švice.

Švedski energični kontrabasist, režiser, založnik in producent Joel Grip (1983) že vrsto let igra pomembno vlogo na sodobni evropski improvizacijski sceni. Ustanovil je založbo Umlaut Records in s tem odprl možnosti mnogim glasbenim kolektivom pri promoviranju njihove glasbe na mednarodni ravni. Od leta 2003 je eden od glavnih organizatorjev neodvisnega festivala Hagenfesten v švedski vasici Dala-Floda, ki je eno od najprijetnejših prizorišč improvizirane glasbe, ne le na Švedskem, ampak v vsej Evropi. Glasbena sposobnost Joela Gripa je v tem, da je talentiran v spajanju glasbene prefinjenosti z družabno komunikacijo, pogostokrat z analogno filmsko kamero v rokah. Joel Grip in mehiški filmar Mauricio Hernández sta ustanovila filmska produkcijsko hišo Umlicht, in trenutno delata na svojem tretjem celovečernem filmu.

Četrtek, 1. 12. 2016, ob 20.30 – Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana

Tekstilni pogled na raziskovanje identitete in pripadnosti   

“Tekstilna umetnost je v zadnjih letih na novo pridobila pozornost umetniške javnosti. Gverilsko pletenje in produkcija samoniklih tekstilnih oblikovalk_cev sta prisotni v mnogih zunanjih in notranjih javnih prostorih. Čeprav je tekstilna obrt še vedno razumljena kot področje, kjer tradicionalno prevladujejo ženske, bližji pogled v preteklost prikazuje drugačno zgodbo. Številne tekstilne poklice, kot so npr. izdelovanje preprog, pretežno opravljajo moški. Bližje slavi in bogastvu pa seveda naletimo na mnoge krojače in modne oblikovalce. Prisotnost tekstilnih umetnikov moškega spola v sodobni umetnosti nas tako ne sme presenetiti.

Idejno izhodišče razstave tekstilnih portretov Jana Bejšovca in Anžeta Ermenca temelji na različnosti izkušenj in interesov. Umetnika se razlikujeta glede na narodnost in starost. Poleg tega se še nista srečala. V času, ko je Jan Bejšovec prvič pripotoval v Ljubljano iz Berlina, je Anže Ermenc odhajal iz Ljubljane v Manchester. Kljub mnogim razlikam oba povezuje zanimanje za sodobno tekstilno umetnost, zato sta se odzvala na povabilo Galerije Alkatraz in združila moči na način, ki ga nismo pričakovali.

Razstava bo prizorišče soočenja različnih nazorov in pogledov na tekstilno umetnost, obenem pa tudi nekakšen dialog dveh umetnikov z raznolikimi izkušnjami. Občinstvo bo tako imelo možnost opazovanja dveh zelo različnih slogov tekstilne umetnosti. Medtem ko Ermenc uporablja svoje vezenine kot pripomoček pri obravnavi tem neugodja in refleksije osebnih izkušenj s pomočjo satire in v svojem širšem (modnem) delu prevprašuje družbeno določanje vrednosti in vidnosti ne-modnih in ne-popularnih posameznikov, se Bejšovec raje osredotoča na portretiranje kontroverznih oseb iz zgodovine in politike v upanju na vzpostavitev konfliktnih situacij v političnem, ne osebnem smislu. Poskus Bejšovca in Ermenca prikazuje nenavadno pestrost sodobne tekstilne umetnosti.” – galerijalkatraz.org

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave “Drugi jaz – tekstilni pogled na raziskovanje identitete in pripadnosti”, Jana Bejšovca in Anžeta Ermenca, v torek, 29. novembra 2016 ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljeni tudi na javno vodstvo po razstavi z Janom Bejšovcem, ki bo 8. decembra, ob 19. uri.

Ogled razstave: 29. 11. 2016 – 16. 12. 2016

X