Združena cikla FriForma in FriFormA\V z nastopi 5 izjemnih ustvarjalk   

V tokratnem dogodku združujemo koncertna cikla FriForma in FriFormA\V z nastopi 5 ustvarjalk, ki iz dokaj različnih izhodišč napovedujejo praviloma trans-zvočne oziroma multimedijske dogodke – če pa je to tudi edini njihov skupni imenovalec, pa se bo zaradi nepredvidljivosti treba šele prepričati. V prvem delu bosta znanki iz orkestra Theremidi, Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder, skupaj s srbsko kolegico Manjo Ristić skozi tri solo nastope predstavile samostojne projekte, ki zvok na karseda samosvoje načine prepletajo z biološkim in geografskim. Po skupni improvizaciji vseh treh pa nas ponovno obišče še logaško-berlinska naveza vizualne umetnice Katje Oberlintner in vokalistke ter skadateljice Ine Puntar, ki bosta v svojem deloma pripravljenem, deloma improviziranem nastopu v precep vzela Carrollovo Alico v čudežni deželi.

Spored:

Katja Oberlintner & Ina Puntar: Alica, avdio-vizualni performans

Performans bosta avtorici premierno izvedli v obliki vnaprej pripravljenega materiala z elementi improvizacije. V delu se lotevata literarnih in umetniških navezav na delo Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, ki ga obravnavata kot večplastno celoto, skozi katero se predvsem lotevata vprašanj identitete, transformacije, časa, smisla/nesmisla in drugih.

Robertina Šebjanič: “Črne kaplje (Ligofilija)”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)

V jamah je zvok, ki prebija tišino, zvok kapljanja. Majhne a vztrajno prisotne kapljice so “prenos informacij”, vsebujejo podatke o življenjskih pogojih, ki pronicajo globoko v jamo in so vir hrane za biološko življenje, kakor tudi gradbeni material za geološke strukture. Zvočni posnetki, ki se uporabljajo za kompozicijo, so iz terenskega snemanja s hidrofonom iz reke v Planinski jami. / http://robertina.net

Ida Hiršenfelder: “Morfogeneza – Pena”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Dinamični procesi s pol-modularno uporabo sintetizatorjev zvoka, računalniško manipuliranim zvokom in strukturami s terenskimi posnetki. Dinamiko tekočin uravnava sistem samoorganizacije. Zvoka ne ustvari, temveč ga odkriva, podobno kot pri modularni sintezi, pri kateri imajo glasbila lastno samoorganizacijsko logiko. / http://beepblip.org

Manja Ristić: “Črni otok”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Serija je navdahnjena z otokom Korčulo in stalnim zvočnim mapiranjem otoške pokrajine. Posamezni deli so oblikovani skozi performans, zvočno umetnostjo, instalacijo, digitalno in interaktivno umetnostjo in vizualnimi implikacijami v obliki fotografij in grafičnih notacij. / http://manjaristic.blogspot.com

Robertina Šebjanič & Ida Hiršenfelder & Manja Ristić: skupinska svobodna improvizacija, (20 min.)

Vstopnina: 5€
Koncertna cikla podpira Ministstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo.

Torek, 12. 11. 2019, ob 20.00 – Osmo/za, Ljubljana

Avdio-vizualna video igra s Benesem in Ressijem v Osmo/zi   

Na tokratnem FriFormA\V dogodku se bosta naša gosta zvoka in slike lotevala enotno in povezano, a upoštevajoč aktualne možnosti poigravanja z virtualnim prostorom in znotraj njega. Terrain Study je performans za solo izvajalca, ki je prek vmesnika povezan z virtualnim prostorom, po katerem se giblje in ga oblikuje tako s svojo fizično podobo kot z zvokom do točke nerazločljivosti med svojo perspektivo in 3D-svetom, ki je viden na velikem zaslonu. V Game Over klarinetist upravlja z avatarjem po kompleksnem dvodimenzionalnem svetu, sestavljenem iz okolij različnih videoiger. Vsaka njegova akcija je poseg tako v glasbeno dogajanje kot v videoigro, katere pravila lahko postopoma spreminja, s tem pa se performans razvije v raziskavo možnosti posameznikovega izraza, da vpliva na vnaprej definirana pravila sistema, v katerem se giblje.

Christof Ressi in Szilárd Benes sledita ideji zoperstavljanja skrajnim psihičnim stanjem s sredstvi glasbene in medijske umetnosti. Instrumentalni zvoki bas klarineta učinkujejo na elektroniko, video in telesno gibanje ter omogočajo publiki vstop v raznoliko umetniško vizijo, ki jo tvori krajina človeške duše. Oba glasbenika druži želja po prečenju meja: Szilárd Benes z navdihi iz sodobne, free jazz ali klezmer glasbe nenehno išče možne razširitve zvoka svojega inštrumenta, medtem ko Christof Ressi rad oblikuje žive elektronske postavitve z računalniškimi programi, ki mu omogočajo spontano in neposredno manipulacijo zvoka in videa. Skupaj iščeta nova sredstva izražanja, za katera verjameta, da jih bosta našla v spojitvi različnih medijev. Pri tem ohranjata osebno definicijo glasbe karseda odprto. Komadi so večinoma avdiovizualni koncepti improvizacij, s posebnim fokusom na različnih aspektih in oblikah glasbenega součinkovanja med različnimi mediji, kot so zvok, slika in gibanje.

Szilárd Benes (1990) se je rodil v mestu Keszthely na Madžarskem, zadnjih osem let pa živi v Gradcu v Avstriji. Študij klarineta je zaključil pri prof. Stefanu Schillingu. S svojim projektom Colors of Music se je kot solist prvič predstavil leta 2013, s projektom FModulations pa je nastopil v Budimpešti leta 2015. V Gradcu je izvedel projekt Clarinetronix, dvourno samostojno izvedbo z basovskim klarinetom, elektroniko in videom. Deluje tudi v kolektivu Schallfeld, leta 2013 je ustanovil Klezmer Band of Graz ter sodeloval z mnogimi sodobnimi skladatelji v premiernih izvedbah njihovih del. Sodeloval je na odmevnih glasbenih festivalih: Wien Modern, Steirischer Herbst, Tage Neuer Musik Graz, Internationale Ferienkurse für Neue Musik Darmstadt, ICAD, IMPULS. V letu 2015 je na Univerzi Karla Franza v Gradcu na tekmovanju osvojil prvo nagrado za komponiranje. Benes je na povabilo KUD Mreža igral s Tilnom Lebarjem in Gabriele Drab v sklopu karavane impro kocertov Brezmejna disonanca #2 (april, 2018) , ki je potovala, od Dunaja preko Gradca v Ljubljano.

Christof Ressi (1989) je avstrijski skladatelj, aranžer, razvijalec programske opreme in zvočni umetnik. Po učenju igranja čela v otroških letih se je hitro naučil igrati klavir in električno kitaro ter zelo zgodaj razvil zanimanje za klasično, jazz, rock in elektronsko glasbo. Na Univerzi v Gradcu je študiral klasično in jazz kompozicijo ter aranžiranje, trenutno pa tam študira računalniško glasbo. Njegova umetniška dela sestavljajo različni slogi in področja glasbe, kot so sodobna klasična glasba, jazz, eksperimentalna elektronika ali avdiovizualna glasba. Trenutno redno komponira in oblikuje žive elektronske postavitve za gledališke ter plesne produkcije. Sodeloval je tudi pri drugih glasbenih podvigih, denimo kot aranžer pop in jazz skladb ter glasbe za televizijo in kino. Navdušuje se nad multimedijo in računalniškim programiranjem. Njegova glasbena dela so bila odigrana in predstavljena v Avstriji, Švici, na Švedskem, v Mehiki, na Japonskem, Kitajskem, v Veliki Britaniji, ZDA in Južni Afriki. Prejel je dve nagradi Downbeat Student Music Awards za jazz aranžma in kompozicijo. Sodeloval je tudi pri interaktivni instalaciji videastke Valérie Wolf Gang Lovljenje Amerike, ki je bila predstavljena v okviru skupinske razstave Trk v matični galeriji Alkatraz.

Sreda, 30. 10. 2019, ob 20.00 – Osmo/za, Ljubljana

Na septembrski FriFormi nas obiščeta dva neobičajna sestava   

Oba aktivna muzičista smo pred komaj četrt stoletja že lahko slišali znotraj Elektrošokboogie tria z Igorjem Bezgetom ter kasneje še ob priložnostnih špilih ravno tako v triu, tokrat pa nas bo doletela redka priložnost, slišati ju v dialogu. Ravno tako lahko redkost pripišemo triu pozavn, ki ga v tem primeru sestavljajo tri različne glasbene izkušnje, razpete med sodobne komponirane, improvizirane in jazzovske muzike. Nemško – čikaški trio Jeb Bishop, Matthias Müller in Matthias Muche je prvič zabeležen leta 2016, ko je v Kölnu nastal in bil leto kasneje za založbo NotTwo izdan živi posnetek Konzert Für Hannes.

Ostanki – Pregledna razstava Damijana Kracine   

“Za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se v KUD-u Mreža povezali s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti, svetovno znano institucijo, ki stoji v naselju Logje na skrajnem zahodu Slovenije v stavbi častitljive starosti, s svojim nazivom pa izpostavlja, da je sodobna umetnost v današnjem času dosegla svoje robove. Muzej se nahaja sredi neokrnjene narave in z izvajanimi aktivnostmi prevprašuje metodologijo, pristope in stvaritve sodobne umetnosti, kar je povezava par excellence z delom vsestranskega umetnika Damijana Kracine, ki ga ekskluzivno zastopa. Muzej tudi gosti njegovo stalno spreminjajočo se stalno razstavo. Akademski kipar in večmedijski ustvarjalec je bil še do nedavnega prisoten v AKC Metelkova mesto, kjer je od leta 2008 uporabljal umetniški atelje. Obdobje se je končalo z letom 2018, ko je kandidiral in bil izbran za uporabnika ateljejskega prostora v Švicariji v parku Tivoli v Ljubljani. Kljub temu je Damijan Kracina v metelkovskem prostoru še vedno še kako prisoten – s projekti, ki jih je izvajal, jih še vedno izvaja ali je bil prisoten pri njihovi zasnovi, ter z mnogimi postavitvami v javnem prostoru, ki dajejo pečat Avtonomnemu kulturnemu centru Metelkova mesto.

V Galeriji Alkatraz redno gostimo pregledne razstave metelkovskih umetnic_kov in za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se odločili z razstavo Damijana Kracine obeležiti prelomni čas, zaznamovan z odhodom tega relevantnega avtorja iz delovnega prostora. V dogovoru s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti smo se odločili, da po uspešnem vzoru njihove stalne razstave del tudi tu razstavo zasnujemo po zgledu kabineta čudes. Ta princip je pravzaprav značilen za ustvarjalca, saj kabinet(e) čudes ‘vedno znova konstruira in vanj vključuje kuriozitete, na katere naleti na popotovanju po lastni duševni pokrajini’, kot je poetično povedala Klavdija Figelj ob otvoritvi njegove razstave Nelagodje smisla 8. julija 2019 v Knjižnjici Cirila Kosmača v Tolminu.” – galerijalkatraz.com

Damijan Kracina (1970) je leta 1996 zaključil študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter leta 1999 magistriral iz kiparstva in video umetnosti na isti instituciji. Izpopolnjeval se je v Grazu v Avstriji ter v New Yorku, na Tamarind Institutu v Albuquerqueju ter na Santa Fe Art Institutu v ZDA. Bil je ustanovni član umetniške skupine Provokart ter ustanovitelj in nekaj časa tudi umetniški vodja centra za umetnost ARTileria Kluže. Je tudi soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Vljudno vabljene_i na otvoritev pregledne razstave Damijana Kracine “Ostanki”, v ponedeljek, 2. septembra ob 20:00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljene_i tudi na vodstvo z umetnikom, v soboto, 7. septembra ob 18:00.

Ogled razstave: 2. 9. 2019 – 20. 9. 2019

Rdeča Raketa & Patrick K.-H v Cirkulaciji² – premiera koncertne AV instalacije   

Pevka, skladateljica, zvočna umetnica in improvizatorka elektoakustične glasbe, Maja Osojnik je junija na umetniški rezidenci v Ateljeju Azil (https://www.facebook.com/search/posts/?q=maja%20osojnik&epa=SERP_TAB) ustvarila kompozicijo za Rdečo Raketo z naslovom »…und kann nicht die Stille erreichen« /«…in ne morem doseči tišine«

Lepo vabljeni, v četrtek, 29. 8. 2019, ob 21.00 v Cirkulacija2 , Tobačna, Ljubljana.

Maja Osojnik – glas, vzorčenje v živo, dj-cd predvajalnik in druga elektronska zvočila
Matija Schellander – modularni sintetizator, laptop
Patrick K.-H. – video v živo

Foto: Oskar Wlaschitz

Dogodek so omogočili:
· Avstrijski kulturni forum Ljubljana
· Ministrstvo za kulturo RS
· Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

X