Nebo na zemlji – Erik Mavrič v Galeriji Alkatraz   

“Erik Mavrič je akademski slikar, ki se v javnem umetnostnem prostoru ne pojavlja prav pogosto, takrat ko se, pa navadno razstavi monumentalno stvaritev. To je dokazal že na prvi večji samostojni razstavi v Galeriji Krško, kjer je pod skupnim naslovom Kdor besede špara, kruha strada… (2014) predstavil dve monumentalni deli. V prvem z naslovom Garbage Bible je prepisal celotno svetopisemsko besedilo po odlomkih na embalažo, ki mu je ostala od vsakodnevnih nakupov, v drugem z naslovom Zlati kruh pa posušil in pozlatil približno 400 kg kruha. V ta okvir sodi tudi Erikova soba v Hiši kulture v Pivki (2017), stalna poslikava, ki je nastala tako, da je umetnik v celoti porisal stene manjšega galerijskega prostora s suho barvico kot »seizmograf« vizualnega beleženja dejavnosti v tem prostoru. Kar je vsem tem delom skupno in kar jih povezuje tudi z najnovejšim, predstavljenim na tokratni razstavi, je v osnovi preprost, a dolgotrajen, enoličen in ponavljajoči se postopek njihovega nastajanja. Umetnik je vsako od teh del ustvarjal več mesecev ali celo let, po več ur na dan, iz povsem običajnih materialov in s pripomočki najširše rabe. Skratka, ustvarjanje je tesno prepletel s svojim vsakdanjim okoljem in običajnim življenjem.

Na tokratni razstavi predstavlja monumentalno delo z naslovom Nebo na zemlji, v katerem se je lotil prerisovanja nočnega neba s kemičnim svinčnikom na časopisni papir. Pri tem je bilo njegovo izhodišče posnetek z naslovom The visible stars by distance, ki ga je pripravil observatorij Black Oak iz Kalifornije v ZDA in objavil na spletu. Posnetek prikazuje podatkovni model vesolja, ki je viden s prostim očesom, ta pa predstavlja samo fragment vseh zvezd, ki so jih do sedaj zaznali s pomočjo teleskopov. Posnetek je po horizontali in vertikali razdeljen na 475 delov, umetnik pa je posamezne segmente prenašal na strani dnevnega časopisja v povečanem merilu v razmerju 1:10. Fragmentarnost in povečava sta mu omogočila, da je prerisovanje preobrazil v neke vrste dnevniški zapis in pri njem vztrajal celih 17 mesecev, v povprečju po 7 ur na dan. Končni produkt tega procesa je cca 50 m2 (5,073 m x 9,750 m) velika risba-sestavljenka, ki prikazuje zvezdnato nebo, razprostrto čez zapis aktualnih dogodkov na zemlji, obenem pa je tudi umetnikov vizualni dnevnik iz tega obdobja.

V svoji končni obliki delo Nebo na zemlji ponazarja dihotomijo med našim vsakdanjim življenjem in neizmernimi kozmološkimi procesi, ki presegajo vse, kar je človeškega. Na formalni ravni se to kaže v razmerju med monumentalno risbo in izjemno krhkim, neobstojnim nosilcem, na vsebinski ravni pa v razmerju med neskončnostjo prostor-časa, ki ga predstavlja karta nebesnih teles, in bežnostjo dnevnih dogodkov, zabeleženih v dnevnem časopisju. Vendar pa je za polno razumevanje dela skoraj bolj kot končni produkt pomemben proces njegovega nastajanja. Kot smo omenili, je umetnik delo zasnoval in izvedel procesno, skozi postopek prerisovanja, ki je z vidika končnega produkta nesmiseln, saj obstajajo lažje in učinkovitejše metode za prenos zvezdnatega neba na časopisni papir. Smisel prerisovanja torej ni v cilju, nekem končnem produktu, ampak (na) poti. Umetnik je s tem, ko je delo ustvarjal skoraj leto in pol in okrog njega fokusiral svoje bivanje, vanj vnesel eksistencialno komponento. V kontekstu dela kot celote torej umetnik, ki prerisuje, predstavlja posameznika, ki v dihotomiji med bežnostjo vsakdanjega življenja in nedoumljivostjo vesolja preprosto vztraja pri bivanju.” – galerijalkatraz.org

Erik Mavrič (1979, Koper) je 2004 diplomiral, nato je leta 2008 magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Razstavljal na več samostojnih (Hiša kulture Pivka, 2016; Galerija Dimenzija napredka, Nova Gorica, 2014; Galerija Krško, 2014; Projektna soba SCCA, Ljubljana, 2012) in skupinskih (med drugimi: P74, Ljubljana, Hiša kulture Pivka, Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Velenje, Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Simulaker, Novo mesto, Galerija Insula, Izola) razstavah. Leta 2012 je prejel posebno priznanje strokovne žirije 16. slovenske kiparske razstave, leta 2002 Študentsko Prešernovo nagrado.

Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Erika Mavriča Nebo na zemlji, v torek, 6. februarja ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kuratorica razstave je Mojca Grmek.

Ogled razstave: 6. 2. 2018 – 2. 3. 2018

Caroline Sury: Voodoo Entartete Kunst v Galeriji Alkatraz   

“Krstni samostojni nastop Caroline Sury v Sloveniji prinaša izbor izrazito raznovrstnega ustvarjanja te francoske umetnice: poleg izbora originalov iz njenih stripovskih del se v Galeriji Alkatraz obeta še predstavitev avtoričinih risb, sitotiskov in jedkanic, kot tudi ilustracij in animiranih filmov. Poseben poudarek razstave je namenjen prikazu avtoričinih izrezank (cutouts).

Caroline Sury pri svojem delu črpa iz tradicije art bruta; njeno delo je neposredno, celo divje, a hkrati vseskozi tudi skrajno osebno ter intimno, saj se pogosto loteva avtobiografskih tem, ki jih obravnava nadvse iskreno. Kritiki njen slog opisujejo kot nebrzdan, celo agresiven in zastrašujoč, kljub temu pa v njem najdemo veliko vsebinskih poudarkov, ki razodevajo avtoričino pronicljivost pri samoopazovanju, kot tudi empatično tenkočutnost pri motrenju življenja in družbe nasploh. Caroline Sury ustvarja na zelo prepoznaven način: mestoma poudarjena eskpresivnost se nemalokrat prepleta z izrazito otroško naivnim likovnim izrazom, kjer ne manjka hudomušnih in ironičnih elementov. Avtoričine vse bolj rafinirane forme postajajo ob umanjkanju barv v zadnjem obdobju izrazito grafične ter izčiščene, pri čemer pa omogočajo dovolj prostora za vsakovrstne detajle. Pri svojem delu se Caroline Sury pogosto loteva obravnave ženskih vprašanj in njenega eroticizma, kar je tudi eden osrednjih naglasov razstave: temu bo v galeriji namenjen poseben damski budoar, kjer bodo prikazana predvsem dela z erotično tematiko.

Caroline Sury (1964, Laval) se ukvarja z grafično umetnostjo in ilustracijo, s stripi in glasbo, deluje pa tudi kot urednica in producentka. Študirala je na L’école des Beaux-Arts v Bordeauxu. Skupaj s Pakitom Bolinom je več let soustvarjala program alter-nativne založbe Le Dernier Cri v Marseillu, ki je specializirana za izdajanje različnih publikacij in tiskov, od knjig do grafik in posterjev. Živi in deluje v Marseillu.” – galerijalkatraz.org

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave “Voodoo Entartete Kunst” umetnice Caroline Sury, v petek, 1. decembra 2017, ob 20. uri, v Galerijo Alkatraz, Ljubljana.

Ogled razstave: 1. 12. 2017 – 29. 12. 2017

Down & Behind – Simon Kocjančič v Galeriji Alkatraz   

“Dela Simona Kocjančiča na prvi pogled vzbujajo vtis hermetičnih in enigmatičnih. Gledalka_ec hitro opazi redke skupine elementov in barvne ploskve. Prevladujejo temnejši odtenki in nejasne organske oblike, ki jim težko pripišemo pomen. Pogovor s slikarjem nam ne olajša recepcije. Kocjančič poudarja, da se njegovo slikanje ne navezuje na določen koncept in da njegovo ustvarjanje ne izhaja iz želje po komuniciranju določenega sporočila. To pa ne pomeni, da je umetnik usmerjen v formalistično raziskovanje barv in oblik ter in da ga zanima le proučevanje elementov slikarskega dela. Avtor je pri novejših slikah ostal zvest slikarskemu procesu niansiranja barvnih gmot in ploskev, ki pa tokrat ne dajejo slutiti figure, ampak poudarijo zasuk v razvoj abstraktne forme.” – galerijalkatraz.org

Simon Kocjančič (1979) je leta 2007 diplomiral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Deluje na področju slikarstva, risbe, grafike, fotografije in izdelovanja umetniških zinov. Razstavlja od leta 2006. Letos je sodeloval na skupinski razstavi Off the hook v Galeriji Neurotitan, Berlin v sodelovanju z galerijo Dobra vaga in na skupinski razstavi Zini! Sodobna zinovska prodkcija v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Vabljene_i na otvoritev razstave Simona Kocjančiča “Down & Behind”, v sredo, 25. oktobra, ob 20:00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto.

Ogled razstave: 25. 10. 2017 – 22. 11. 2017

Anna Linder: Kurbazaspermo v Galerija Alkatraz   

Eksperimentalni film o nezaželenem življenju brez otrok v svetu, kjer normativno heteroseksualni odnosi narekujejo, kdo in na kakšen način lahko postane starš. Ko gre za reprodukcijo, nas naša neusmiljena telesa skrčijo zgolj na določen biološki spol ali dani družbeni spol. A hrepenenje po otrocih ni omejeno na naša telesa, kajti zmožnost nosečnosti je mogoče podariti, deliti in se je lotiti skupaj.

Avtorica o projektu: “V temi se je mogoče osredotočiti na naša telesa in telesne dele, poleg tega pa tema tudi nudi potrebno intimnost za film. Golota brez ekshibicionizma. Telesa brez prilaščanja. Telesni deli, ki pripadajo velikemu družinskem telesu namesto posameznicam_kom. Zamisel o snemanju ohlapnih telesnih delov, ki so neskladni, nepovezani in prepleteni, se je zdela pomembna za film. Pomembna za nas. Pomembna za pojem družine. Veliko nas je, ki na različne načine pripadamo. Že zelo zgodaj sem vedela, da bo film zelo temen, z neskladno in premikajočo se svetlobo, in da bo posnet v tehniki super 8. Te tri različne začetne točke so tvorile osnovo filmskega projekta v letu 2011.” – galerijalkatraz.org

Vabljene_i na otvoritev filmske instalacije Anne Linder “Kurbazaspermo”, v nedeljo, 8. oktobra 2017, ob 19.00, v Galerijo Alkatraz. Projekt je del 23. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk.

Na otvoritvi filmske instalacije se bo z Anno Linder pogovarjala Jasmina Šepetavc.

Ogled razstave: 8. 10. 2017 – 15. 10. 2017

X